Raziskovalna skupina za mikroprocesno inženirstvo, ustanovljena leta 2007 na Katedri za kemijsko procesno, okolijsko in biokemijsko inženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, deluje na področji transportnih pojavov, izdelave nanodelcev, biotansformacij, zaključnih procesov (izolacija, čiščenje, separacije) in integriranih procesov na mirkopretočnih napravah. Posebno pozornost smo namenili imobilizaciji biokatalizatorjev v mikroreaktorjih. V mikrostrukturnih sistemih smo z različnimi pristopi imobilizirali celice in encime različnih skupin (hidrolaze, transferaze, oksidaze). V sklopu tega smo celice imobilizirali na površino (Stojkovič and Žnidaršič-Plazl, 2010; Stojkovič and Žnidaršič-Plazl, 2012; Stojkovič et al. 2014; Miložič et al., 2018) in v plast hidrogela (Menegatti et al., 2019). Encime smo v mirkoreaktorjih imobilizirali s pomočjo specifičnih označevalcev (Miložič et al., 2017; Miložič et al., 2018), v mikrorektorjih s strnjenim slojem (Bajić et al., 2017; Strniša et al, 2018) ter s pomočjo ujetja encimov v plast hidrogela (Menegatti et al., 2021). Trenutno se ukvarjamo tudi z imobilizacijo encimov z His6 označevalcem na funkcionalizirana nanovlakna.

Skupina ima znanje in izkušnje na področji izražanja in karakterizacije encimov, dizajniranja in priprave mikroreaktorjev, kontinuirnih biotransformacij in izdelave matematičnih opisov, kar omogoči optimizacije in napovedi učinkovitosti reaktorjev. Matematično modeliranje združuje konvencionalen opis sistema na makro nivoju (Žnidaršič-Plazl and Plazl, 2009; Tišma et al, 2009) ter opis sistema na mezo in multinivojni skali (Strniša et al, 2018; Strniša et al, 2020). Med cilji skupine so tudi razvoj mikrofluidnih zaključnih procesov (separacije, izolacije, čiščenje) za pridobivanje bio-makromolekul (Žnidaršič-Plazl and Plazl, 2007; Seručnik et al., 2020; Strniša et al, 2020) in integracija zaključnih procesov v mikroreaktorske sisteme (Novak and Žnidaršič-Plazl, 2013).

Zaradi dobrega nadzora nad tokovnimi režimi v mikroreaktorjih, lahko difuzijo in konvekcijo natančno določimo. Modeliranje in študij transportnih pojavov nam omogoči dizajn in izboljšavo mikrofluidnih naprav (Strniša et al., 2020).